Šota in šotni mah
Če smo že začeli z sestavinami popolne substratne mešanice je prav, da spoznate vse. Zato vam bom danes predstavila nekaj zanimivosti o šoti ter zakaj je uporabljamo.
1. Pa začnimo na začetku, kako šota sploh nastane?
Za razliko od prej opisanega perlita in glinoporja, gre tu za naravni proces. Šota nastaja v močvirnih predelih, ko se sloji odmrlih rastlin nalagajo eden na drugega. Med temi sloji vladajo anaerobni pogoji, to pomeni, da ni dovolj zraka, da bi lahko organska masa popolnoma razpadla. Odmrli deli rastlin se le delno razgradijo, tako se substrat nalaga več milijonov let. Največja nahajališča šote najdemo predvsem v predelih Finske, Rusije, Irske ter Kanade.
V Sloveniji imamo en lep primer šotnega nahajališča- Ljubljansko barje. Tu so se v visoki talni vodi kopičile odmrle barjanske rastline, ki so tvorile debelo plast šote. V stoletjih, ko človek ni posegal v naravne procese na Ljubljanskem barju, se je naložila precejšnja količina šote, od 2 pa ponekod tudi do 9 m. Ljudsko izročilo pravi, da se svoj čas zaradi višine šote z Lavrice ni videlo zvonika cerkve na Igu. Ker je bilo šote na pretek, se izkopavanje le-te ni zdelo problematično. Šota je v bistvu predstopnja rjavega premoga in ima zato dobre kurilne lastnosti. Sredi petdesetih let 19. stoletja, ko so bile zaloge šote še ogromne, so šoto na veliko izkopavali. Z barjansko šoto so se greli Ljubljančani, šota je poganjala vlake, ladijske parnike, rafinerijo sladkorja, tovarno smodnika in mnoge druge obrate. Kasneje so se začeli zavedati, da je nastanek šote zelo dolgotrajen proces, zato so izkopavanje omejili. Danes je šota na Ljubljanskem barju zaščitena z uredbo o Krajinskem parku (vir: Ljubljansko barje, Krajinski park).
Slika 1: Rezanje šote na Ljubljanskem barju (vir: Kamra)
Šote, ki jo uporabljamo v vrtnarstvu, danes ne kopljemo več na Ljubljanskem barju, ampak se jo izkopava drugod in pripravlja na sledeča načina:
· Mleto šoto pridelujejo od maja do avgusta. Skladiščijo jo v velikih kupih in jo med sušenjem enkrat ali dvakrat obrnejo
· Šoto v kockah ali premrznjeno šoto režejo v kocke, ki jih potem sušijo na zraku 12 mesecev. Velika prednost tega procesa je, da je struktura šote skoraj v celoti ohranjena. Šota po tej tehniki je na splošno groba, zelo vpojna za vodo, vendar je dražja.
Poznamo dve vrsti šote belo in črno, razlika med njima je v razgrajenosti. Bela šota izhaja iz višje ležecih barij in je manj razgrajena, medtem ko črno kopljejo nižje in je bolje razgrajena. Črna šota je dražja in je ponavadi zastopana v manjšem deležu v substratnih mešanicah, saj nima tako velikih vodozadrževalnih sposobnostih in je nižjega pH, zato je potrebujemo manj.
2 .Šota v vrtnarjenju
Šota je naravni material, sama po sebi nima velike hranilne vrednosti za rastline, ima pa odlično lastnost, da zadržuje vodo in gnojila ter ju postopoma sprošča. Šota deluje, kot neke vrste zalogovnik za vodo in v njej raztopljena hranila. Ima nizek pH med 3.5 in 6.5, kar pa je prekislo za mnoge rastline. Zato je šota običajno že predhodno vmešana v substrate mešanice, ki jih uporabljate za svoje rastline.
Opozorilo! Šoto moramo ob sajenju kisloljubih rastlin (ameriške borovnice, rododendroni, iglavci, hortenzije (sprememba barve),azaleje...) obvezno dobro namočiti, saj počasi vpija vlago, a jo zato, zelo dobro zadržuje. Kljub temu, da rastlini zagotovimo dober substrat, je izjemnega pomena, da ga predpripravimo (dobro omočimo), saj drugače lahko pride do sušnega stresa.
Slika 2: Šota
3. Šotni mah
Sedaj spoznajmo še šotni mah in njegovo uporabo pri sobnih rastlinah. Kot nam že samo ime pove, je to mah, ki raste na nahajališčih šote. Najbolje uspeva na barjanskih oziroma močvirnatih tleh z veliko vode. Taka rastišča so s hranili revna, zato poleg šotnega mahu, tu uspevajo le redke in specializirane rastline (npr. mesojedke, praproti). Šotni mah uvrščamo v rod Sphagnum, znotraj katerega najdemo od 150 do 350 vrst.
Slika 3: Svež šotni mah
Slika 4: Šotni stebriček (Vir: Mossify)
Če šotni mah primerno posušimo in skladiščimo, dobimo substrat, ki se uporablja v proizvodnji orhidej, za ukoreninjanje potaknjencev ali kot podlaga v terariju. V rastlinskem svetu je poznan po svoji dolgi obstojnosti in dobrih vodno zadrževalnih lastnostih. Zanimivo je, da so šotni mah uporabljali kot oblogo za rane, zaradi svoje sposobnosti upijanja vlage in zatiranja rasti bakterij in plesni.
Doma ga lahko uporabite za ukoreninjanje zahtevnejših potaknjencev, sploh tistih, ki imajo zahteve po višji zračni vlagi. Prav tako, pa je mah uporaben pri izdelavi šotnega stebrička. Ta nudi oporo vaši rastlini in hkrati ohranja vlažno mikroklimo okoli rastline. To dosežemo tako, da stebriček nekajkrat tedensko poškropimo z vodo.
Vas zanima kako tak stebriček izdelati doma? Pridno nas spremljate in kmalu izveste več ;)
Se beremo,
Nika