Življenjska doba rastlin

V prejšnji objavi smo si ogledali delitev zunanjih rastlin glede na njihove rastne zahteve. Torej katerim ustreza polno sonce, katere potrebujejo malo več senčke in katere se dobro počutijo ob vodi. Danes pa se posvetimo izbiri rastlin glede na to, kolikor časa jih želimo imeti na svojem vrtu, saj vse nimajo enake življenje dobe.

V grobem ločimo enoletnice, dvoletnice in trajnice.


Poznamo tako imenovane sezonske rastline, kamor uvrščamo enoletnice in dvoletnice, katere kot že ime pove, živijo eno oziroma dve leti.


Enoletnice so rastline, ki v enem letu opravijo ves razvoj od kalitve do cvetenja in semenenja.


Dvoletnice za svoj razvoj potrebujejo dve leti, v prvem letu razvijejo le vegetativne organe-liste in prezimijo na prostem. Nato v drugem letu razvijejo še cvetove in semena ter propadejo.


Za sezonske rastline je značilna krajša življenjska doba, znotraj te kategorije pa jih lahko delimo še glede na način uporabe. Sem uvrščamo balkonsko cvetje, gredne cvetlice, sezonske lončnice in rezano cvetje. Na spodnji sliki je predstavljeno nekaj primerkov (zi leve proti desni): Črnooka suzana, dihondra ali Silver Falls, žametnica ali Tagetes, petunija in vodenka. Zadnje tri pa so iz skupine dvoletnic (iz leve proti desni):zlati šeboj, mačehe in dvoletni svetlin.


Naslednja skupina so trajnice, Trajnice živijo tri ali več let in pri nas prezimijo na prostem ter naslednjo pomlad ponovno odženejo.

Podrobneje jih delimo na zelnate trajnice, te opredelimo kot zelnate rastline, katerih nadzemni del ne oleseni. Pri zelnatih trajnicah vsako leto propade nadzemni del in preživijo zimo v obliki podzemnih delov, sem na primer uvrščamo ameriški slamnik in sivko.

Poznamo pa tudi večletnice, katere več let razvijajo nadzemne dele, potem pa enkrat cvetijo in semenijo, ter nato propadejo. Dve značilni večletnici sta agava in bambus. Na spodnji sliki so prikazane z leve proti desni: ameriški slamnik, plamenka, rudbekija, vimček, volnati čišljak, lepe očke in vednozeleni grenik, na koncu pa imamo še agavo, kot primer večletnice.

Zadnja skupina so lesnate rastline, to so dolgoživa drevesa, grmi in ovijalke, ki tvorijo lignin in suberin za ojačitev celične strukture. Slednja dva jim omogočata olesenitev ter večletno življenjsko dobo. Glede na način rasti jih delimo na drevesa, grme in polgrme oziroma ovijalke. Tu imamo najprej predstavljanje grmičaste rastline kot so dren, bodika ali Ilex, japonska kutina, šmarna hrušica, katera obrodi tudi užitne plodove in forzicija. Zadnja tri pa so drevesa, sledijo si kot pahljačasti javor, ambrovec in kanadski jadikovec.

Razvrščanje in poznavanje delitve glede na živjenjsko dobo rastlin je izjemnega pomena pri oblikovanju zasaditev. Vrt vedno načrtujemo od najbolj dolgoživih do tistih z najkrajšim življenjskim obodobjem. Pomembno pa je tudi, da se zavedamo končne velikosti rastlin, da naš vrt ali korito ne bo postal džungla:) V naslednjem tednu se dotaknemo teme o končnih velikostih rastlin in umeščanju le teh v naše vrtove, parke in lonce.


Lep deževen vikend!,


Nika





66 views0 comments

Recent Posts

See All