Barve v rastlinskem svetu (kemija, kombiniranje v zasaditvah in izbor vrst)
V prejšnjih objavah smo spoznali rastline in jih delili glede na njihove rastne razmere ter življenjsko dobo. V tej objavi pa se bomo posvetili tisti lastnosti, ki nam običajno najbolj ostane v spominu in sicer BARVI.
Barvo rastlin določajo barvila oziroma pigmenti, pri teh je pomembna tako koncentracija kot samo razmerje in kombinacija barvil. Pomembno vlogo igra tudi pH celičnega soka in prisotnost različnih kovinskih ionov ali kopigmentov. Za sam razvoj barve je pomembna svetloba (predvsem UV) in razlika med dnevno oz. nočno temperaturo, ki omogoča tvorbo barvil kot so antociani – to so rdeče-vijolična barvila.
Barvila so kemične spojine, ki vpijejo le določene valovne dolžine svetlobe. So snovi, ki jih vidimo obarvane zaradi selektivne absorpcije in odboja svetlobe. Barve, ki se odbijajo se združijo in sestavijo barvo, ki jo vidi človeško oko. Glede na kemično sestavo poznamo različna barvila, ki dajejo rastlinam različno barvo. Kot že omenjene, poznamo antociane (antocianine) z značilno rdeče-vijolično obarvanostjo, naslednja velika skupina so karatenoidi, ki dajejo rumeno-oranžno barvo ter manjša skupina roza-rdečih barvil, imenovanih betalaini. Poleg teh pa je tu še najbolj zastopano barvilo v rastlinskem svetu, to je klorofil, za katerega sem prepričana, da ga vsi poznamo kot zeleno barvilo.
Oglejmo si en fenomen med rastlinskimi barvili. V vegetativnem (rastnem) delu leta v listih prevladuje barvilo klorofil, ki daje zeleno obarvanost. Jeseni se klorofil razgradi in tako pridejo do izraza ostala bavila, ki so prav tako istočasno prisotna v listih, le da se skrivajo za zelenimi odtenki. Zato se torej jeseni listi obarvajo rumeno-oranžno, ker pridejo v ospredje barvila kot so karotenoidi, ki se nahajajo v plastidih(organelih) listov. Hkrati pri nekaterih rastlinah prihaja do tvorbe antocianov v celični vakuoli, ki dajejo značilno rdečkasto obarvanje, zato je jesen tako pisana.
Pri rastlinah imamo več tako imenovanih nosilcev barve, to so lahko listi, cvetovi, plodovi, mladi poganjki in skorja lubja. Barvni odtenki posameznega rastlinskega dela so odvisni predvsem od letnega časa. Pri okrasnih rastlinah različne barve izkoriščamo pri kombiniranju v zasaditvah. Ključ do uspeha je harmonično kombiniranje barv, ki si sledijo tekom letnih časov in se pojavljajo sočasno, odvisno od cilja, ki ga želimo doseči.
Kaj je Harmonična zasaditev?
Pri harmonični zasaditvi so značilne kombinacije barv, ki so estetsko privlačne. Praviloma med harmonične barve uvrščamo komplementarne (nasprotne si v barvnem krogu), analogne (druga ob drugi znotraj kroga), triadne barve (enako oddaljene znotraj barvnega kroga, torej tretjinsko deljene), razporejene v kvadratu znotraj kroga-tetrada, pravokotniku ali pa trikotno razporejene (npr. enakokraki trikotnik-deljeno komplementarne). Harmonija barv nas uči o kombiniranju barv, ki ima močno znanstveno ozadje, kot pa tudi je stvar okusa in lastnih želja.
Med harmonične kombinacije prištevamo osnovne:
1. Monokromatska zasaditev
Pri taki zasaditvi prevladuje ena barva, v večini primerov je to zelena. Značilni so različni grmički in drevesa, ki dovoljujejo igranje z obliko in teksturo. V kombinacijami s trajnicami in različnimi travami lahko oblikujemo čudovito razgibano zasaditev. Seveda pa monokromatsko pomeni tudi vključevanje le ene barve poleg zelene v različnih odtenkih.
Slika 1 : Monokromatski vrt (Pinterest)
2. Komplementarna zasaditev
Komplementarnost barv uporabljamo predvsem za poživitev naših zasaditev, pa naj bo to mala gredica ali pa večji del vrta, pazimo le, da barve ne prevzamejo preveč pozornosti in ostalih rastlin ne pustijo v ozadju. Primeri: rumeno-vijolična, modro-oranžna ali rdeče-zelena
Slika 2: Komplementarni (nasprotni si) vijolična in rumena (Pinterest)
3. Analogna zasaditev
Kombiniranje barv, ki so si blizu (sosednje) v barvnem krogu. Običajno kombiniramo dva do tri odtenke. V taki zasaditvi, kontrasti niso osrednjega pomena, ključno pa je, da se igramo s teksturo (npr. listov).
Slika 3: Analogna zasaditev v rumeno-rdeče- oranžnih odtenkih. (Pinterest)
4. Triadna zasaditev
Ker se v rastlinskem svetu skoraj ne moremo izogniti zeleni, je harmonija barv malenkost bolj usmerjena k triadnimi barvami, zanimiv primer je kombinacija zelene, oranžne in vijolične. Pomembno pravilo triade je, da so barve enakomerno oddaljene znotraj kroga.
Slika 4: Triadni izbor barv (Pinterest), ki bi ga skoraj lahko upoštevali med tetrade
5. Tetradna zasaditev
Barve v krogu izrišejo pravokotnik ali celo kvadrat, tak primer kombiniranja je: oranžna- zelena- vijolična- modra
Slika 5: Tetradna kombinacija (Pinterest in notanothergardeningblog)