Kako do novih rastlinic, zrastlih kar v udobju vašega doma?

Propagacija se morda sliši kot zakomplicirano opravilo, ki ga lahko opravljajo le strokovnjaki, ampak temu ni tako! Če boš sledil/a naslednjim nasvetom boš kaj kmalu sam/a postala ‘pro’ v propagaciji. Za začetek povejmo nekaj malega o propagaciji, oziroma z drugo besedo razmnoževanju rastlin.

Razmnoževanje rastlin je lahko spolno-preko semena ali vegetativno, torej preko rastlinskih delov, slednjega se večinoma poslužujemo. Najbolj pogosto naše rastline razmnožujemo preko potaknjencev  v vodi ali zemlji; poznamo pa tudi druge metode, ki se jih bomo na hitro dotaknili.

POTAKNJENCI

Pri tej metodi od matične rastline (torej tiste, ki jo želimo razmnožiti) odrežemo tako imenovani potaknjenec, to je del rastline iz katerega bo zrastla nova 'baby' rastlinica. Potaknjenci so lahko stebelni, listni ali koreninski.  

Propagacijo preko stebelnega potaknjenca izvedemo pa naslednjih korakih:

1) Vzamemo čiste škarje, katere smo predhodno razkužili (lahko uporabimo, kar razkužila, ki jih imamo zdaj vsi na zalogo doma) in odrežemo del, ki smo si ga zamislili kot novo rastlino.

2) Pomembno je mesto kjer odrežemo potaknjenec, pri rastlinah ki tvorijo kolenca oz. nodije moramo rezati med le-temi. To so na primer monstera, monky monstera,pothos, scindapsus, torej večina plezalk.

3) Odstranimo nekaj listov na spodnjem delu stebla, da preprečimo gnitje listov pod vodo.

4) Potaknjenec postavimo v vodo ali direktno posadimo v zemljo. Jaz se raje poslužujem vode, saj tako lažje spremljam rast korenin in ko so te dovolj razraščene se odločim za presajanje v zemljo. Vodo v kateri so potaknjenci je potrebno redno menjati (1x tedensko) in po potrebi očistiti kozarec, če vidimo, da se naberejo alge.

Lilikoi nasvet: eden od plusov pri razmnoževanju v vodi je tudi imaš lahko svojo čisto trendovsko 'popagation station'

5) Pri presajanju v zemljo moramo biti pozorni, na redno zalivanje, mlade rastlinice potrebujejo nekoliko več vlage, zato se zemlja ne sme preveč izsušiti. Hkrati pa moramo biti pozorni, da ne zalivamo preveč, saj to lahko to privede do gnitja.

Zgoraj vidimo mesta, kjer lahko odrežemo potaknjenec, spodaj pa je primer 'propagation station' (vir: Pinterest)

Potaknjence lahko delamo tudi preko listov, te metode se poslužujemo pri echeveriah in begonijah, saj le te poženejo novo rastlinico iz listne žile, ki je v stiku z zemljo. List odrežemo (lahko tudi prepolovimo) in na rahlo potisnemo v vlažno zemljo, kot prikazujejo spodnje slike.

Levo vidimo propagacijo begonije in desno echeverie. (vir: Pinterest)

DELITEV RASTLINE

Delitev lahko izvajamo pri rastlinah, ki že same po sebi tvorijo nove 'baby' rastlinice, katere mi le odrežemo, vzgojimo koreninski sistem, ter na novo posadimo. Torej rastlina že sama naredi pol dela, take pa so na primer pileje ali zelenčice (bolj znana kot spider plant). Ko vidimo, da je naša pileja tvorila mladičke in so te dovolj veliki, jo vzamemo iz zemlje, z razkuženimi škarjami odrežemo mini pilejo čim bližje matični rastlini ter mamo posadimo nazaj, lahko kar v isti lonec. 'Baby' pileje pa za vsaj mesec dni postavimo v vodo, da tvorijo čim bolj razvejane korenine, nato pa jih posadimo v zemljo. Pri zelenčici je postopek enak, le da tu ni potrebno rastline presajati, ampak mladičke le porežemo kot prikazuje spodnja slika in ukoreninimo v vodi.

Na prvi sliki so 'baby' pilejice in druga prikazuje rez potaknjencev pri zelenčici.

VZGOJA IZ SEMENA

To je najbolj osnovna metoda razmnoževanja rastlin, saj se tako rastline tudi same razmnožujejo v naravi. Problem je le, da večina rastlin ne tvori semen v naših klimatskih razmerah, to velja predvsem za nekatere tropske rastline. Poznamo pa tudi nekaj rastlin, ki jih lahko tako vzgojimo, tak primer je avokado. Ko naslednjič poješ avokado si shrani njegovo koščico in iz nje ustvari novo rastlinico! Slediš lahko naslednjim korakom:

1) Koščico spereš pod vodo in iz nožkom odstraniš zgornjo rjavkasto kožico.

2) V 'ekvator' koščice zapičiš tri do štiri zobotrebce v obliki sonca.

3) Postaviš v kozarec z vodo pri tem pazi, da koščico pravilno obrneš, bolj špičasti del mora biti zgoraj in zaobljen z zametkom korenine spodaj, ta del mora biti vseskozi v vodi!

4) Zdaj čakaš in še malo čakaš… ne še obupati, še malopočakaj...

5) Med čakanjem redno menjaj vodo (1x tedensko) in pazi, da je koreninski del konstantno v vodi.

6) Avokado bo najprej pognal korenino, šele ko požene nadzemni del in je ta visok vsaj 10 cm (bolje več), lahko našega novega prijatelja posadimo v zemljo.

Podobno lahko vzgojimo tudi datljevo palmo. Naslednjič, ko kupiš suhe dateljne vzemi tiste z koščicami in nekaj si jih shrani. Koščice razporediš na vlažno papirnato brisačko, ki jo zaviješ v PVC vrečko, ter pustiš na svetlem mestu. Po potrebi (na 1-2 tedna) odpri vrečko in brisačko poškropi z vodo. Pomembno je, da se čez celoten postopek vzgoje papirnata brisačka na izsuši. Ko so rastlinice dovolj velike jih posadiš v zemljo. Najverjetneje ne bodo vse koščice kalike, ampak nič za to, s tem namenom smo jih vzeli več.

Rastlinice avokada vzgojene iz koščice

Še zadnji in zelo pomemben nasvet:

Če želite, da vaše nove rastlinice neprekinjeno rastejo v vodi,torej če vam je zelo všeč prej omenjen 'prpoagation station' izgled, je to povsem izvedljivo! Pri tem se moramo le zavedati, da če bo rastlina dlje časa živela le v vodi, bo sčasoma slabšeuspeval. Zakaj je temu tako? Razlog je povsem enostaven: voda nima hranil in lahko poveča tveganje za morebitne glivične okužbe. Za uspešen boj proti temu morate redno spreminjati in menjati vodo ter vsak mesec v spomladanski in poletni rastni sezoni dodajate majhno količino gnojila.