Kako enostavno vzgojiti svoj MANGO?

Ljubitelji eksotike pozor ! Ste vedeli, da doma lahko vzgojite svoje mangovo drevesce? Postopek je precej enostaven in ni veliko težji od avokadove peške. Kljub temu, da mango lep čas ne bo zrasel na vašem drevesu, pa bo odlična preizkušnja in poseben dodatek v vaši kolekciji.

Mango je vse pogosteje prisoten v trgovinah, njegova cena je zelo odvisna od samega porekla, sorte in načina pridelave. Vsebuje veliko vitamina A in C, ki krepita imunski sistem in imata še mnogo pomembnih funkcij. Sadež vsebuje veliko antioksidantov, ki s svojim delovanjem lovijo proste radikale, ki sicer povzročajo oksidativni stres v našem telesu. Kaj to pomeni? Prosti radikali nastajajo že med samo reakcijo dihanja, ti pospešujejo staranje celic in na ta način tekom življenjskega obdobja slabijo naše telo. Z vnosom antioksidativno bogate hrane ta proces upočasnjujemo, saj taka hrana deluje zaščitno.

Naslednjič, ko obiščete trgovino ali naročate preko spleta, si privoščite en osvežujoč mango! Sama ga najraje zaužijem kar svežega, v obliki smoothija, sadne solate ali pa ga pojeste kar samega, predvsem pa ne pozabite shraniti peške.

1. KORAK

Čim bolj temeljito očistite meso, ki se še drži peške. To najlažje opravite z nožem za maslo pod curkom vode. Ko je peška dobro očiščena, poiščite drobno razpoko na strani, tam je semenska lupina spojena iz dveh delov. V to razpoko porinite konico noža in jo zasukajte, tako, da se lupina razpre. Tu morate biti precej močni, ko je razpoka dovolj odprta si pomagajte s prsti. Celoten postopek malenkost spominja na odpiranje školjk ;) Ko odstranite semensko lupino boste znotraj opazili seme.

Slika 1: Razprta semenska lupina, kjer se skirva zasnova za novo rastlino

2.KORAK

Nekateri viri navajajo, da pred samo kalitvijo seme 24ur namakamo v vodi, da izničimo dormanco (seme zbudimo) in tako pospešimo kalitev. Sama sem se bala, da bi tako prehitro prišlo do nastanka plesni in sem ta korak izpustila. Izkazalo se je, da to ni imelo vpliva na kalitev mojega semena. Priporočam, da seme namočite za krajši čas in opazujete, da se ne pojavi plesen.

3. KORAK

Seme ovijte v papirnato brisačko, ki jo predhodno navlažite. Tako zavito seme premaknite v plastično vrečko. Najbolje bo, da uporabite zip-lock vrečko, ki omogoča, da se ohranja visoka vlaga, ki je nujna za kalitev. Preden vrečko zaprete, še dvakrat poškrpite po stenah, da bo vlage sigurno dovolj.

Slika 2: Seme zavijemo v omočeno brisačko in zapremo v zip-lock vrečko

4. KORAK

Vrečko postavite na sončno mesto, saj mora biti dovolj toplo (sama sem izbrala okensko polico obrnjeno na jug). Za nekaj časa lahko pozabite nanjo.

5. KORAK

Kalitev traja vsaj 1 do 2 tedna, ampak tudi, ko seme že požene korenine, ga lahko še malo pustite v vrečki, da se te bolj razrastejo. Ker smo ljudje radovedna bitja je normalno, da bomo vmes pokukali v vrečko in pogledali kaj se dogaja. S tem ni nič narobe, preverite, da se na semenu ni nabrala plesen. Če plesen ni prekrla večinskega dela, se to lahko reši z izpiranjem pod tekočo vodo, pazite, da ne poškodujete mladih koreninic. Vsakič preverite, da je vrečka zaprta.

6. KORAK

Ko seme razvije dovolj korenin in požene tudi prvi poganjek, je čas, da ga posadimo v substrat. Izberemo odceden substrat, pomembno je, da na dnu uredimo drenažo. To najlažje naredimo tako, da na dno lončka postavimo nekaj kamenčkov in preko njih posujemo zemljo. Prav tako mora imeti naš lonček na dnu drenažne luknje, da odvečna voda lahko izteka.

Slika 3: Naš mango že ima zeleni poganjek in majhen koreninski sistem, opazimo tudi, da je semenska zasnova zelena. Iz tu rastlina črpa energijo za rast.

7. KORAK

Mango postavimo na sončno mesto in ga redno zalivamo. Od začetka naj bo to bolj pogosto, torej, da se med zalivanji substrat ne izsuši popolnoma, ampak le nekoliko osuši. Ko pa mango opazno prirašča, zalivamo redkeje. Pomembno je, da je susbtrat raho vlažen, a ne premočen z vodo.

Slika 4: Mango posadimo v lonec tako, da zeleni del kuka na površje.

Moramo se zavedati, da v našem klimatu mango ne uspeva zunaj, saj ne preživi zime, tudi na Primorskem ne. Zato ga lahko ven prestavimo le tekom poletja, ko pa v začeteku jeseni temperature padejo, ga prestavimo nazaj v notranje prostore. Prav tako nam mango žal ne bo obrodil plodov. Lahko pa nam predstavlja simpatičen izziv vzgoje svoje rastlinice. Kasneje, ko začenja leseneti, se lahko odločite, da ga vzgojite v obliko bonsaja in se tako malo poigrate ali pa ga le pustite prosto rasti.

Na hitro še nekaj splošnih informacij o mangovcu. Drevo je na pogled zelo privlačno, saj ima goste liste s sijajem, zanimivo je, da spada med zimzelene rastline. Novi poganjki in listi so rdečkasti, kasneje pa se te obarvajo temno zeleno. Glede na sorto, drevo lahko zraste do 35 m, s širino krošnje do 15 m. Drevo lahko ohranjamo majhno z redno rezjo.

Slika 5 : Mango drevo, ki ga z rezjo držijo v manjši gojitveni obliki

Slika 6: Cvetenje mangovca. Tisti, ki so imeli priložnost doživeti cvetenje pravijo, da je mangovec v polnem cvetu prava znamenitost. Ima velike roza cvetove na koncih vej, ki pokrivajo celo drevo. Te cvetovi naj bi izredno dišali.

Poznamo več kot 500 sort manga, v komercialne namene se največ goji 'Harden', 'Tommy Atkins', 'Kent' in 'Keiti'. Slednji so tudi ti, ki jih zasledite v naših trgovinah. Kralj med mangi pa naj bi bil zalato rumeno obarvan 'Alphonso', ki ga največ gojijo v Indiji.

En tropski pozdrav!

Lilikoi