Kako pravilno izvajamo PRŠENJE RASTLIN

Prejšnji ponedeljek sem opozorila na povečanje vlage v zimskem času pri naših zelenih prijateljicah. Danes pa si poglejmo bolj natančno poglejmo kako to naredimo in na kaj moramo biti pozorni. Najboljša metoda za povečanje zračne vlage v notranjih prostorih je vlažilec zraka, katerega pustimo delovati več ur. Ampak ni pa edina metoda, prav tako se lahko poslužujemo pršenja rastlin. Le-to moramo izvajati

redno, da ima efekt.

Glede pršenja rastlin so ˝rastlino-ljubci˝ precepljeni v dve skupini in sicer tisti, ki pravijo, da je pršenje koristno za rastline in tisti, ki pravijo da pršenje na naredi ničesar, saj voda prehitro izhlapi iz rastline v ozračje.

Slika 1 : Pršilnik za vodo (vir: Pinterest)

Pa si vseeno poglejmo nekaj KORISTI PRŠENJA:

· Večina rastlin prihaja iz tropov, kjer imajo na razpolago dovolj vlage; s pršenjem jim to vlago vsaj delo omogočimo tudi doma.

· Megljenje je tudi enostavna rešitev, da se ognemo prekomernega zlivanja.

· Koristno je predvsem za rastline, ki so podvržene sušenju listnih robov in konic.

· Dobro je tudi za nas, saj interakcija s sobnimi rastlinami prinaša zdravstvene koristi. S preživljanjem nekaj kakovostnega časa z rastlinami, lažje umirimo svoje misli in prehiter tempo življenja. Vsaj zame je skrb za rastline, tako imenovano ˝zen delo˝.

Kdaj pršimo?

Rečemo, da rastline ˝ne marajo spati z mokrimi nogami˝, zato se izogibamo zalivanja in pršenja zvečer. Tega opravila se raje lotimo zjutraj ali čez dan (raje dopoldne kot popoldne). Da je pršenje učinkovito, torej da povečamo zračno vlago pršimo vsak dan. Kar pa poveča nevarnost za možnost pojava glivičnih bolezni ali plesni. Zato ob vsakem pršenju naredimo tudi hiter pregled rastlin za bolezenskimi znamenji.

Nekatere rastline imajo rade pršenje, druge pa ga ne prenesejo. Zato moramo biti na to pozorni, da rastlinam ne škodimo.

Tiste, ki jih lahko pršimo

Kot že povedano imajo tropske sobne rastline rade pršenje in ljubijo visoko vlago. Pršenje izvajamo s čisto običajnim pršilnikom za vodo, kot je na sliki (v kolikor te nimaš lahko uporabiš tudi flaško od čistila za okna, le dobro jo splakni pred uporabo!). Liste pršimo iz spodnje in zgornje strani. Uporabljamo mlačno vodo, zato da se ta hitreje posuši. V kolikor se nam vodne kapljice na listih ne sušijo lepo oz. imamo trdo vodo – to opazimo po vodnem kamnu, ki ostaja na listih, se pršenja raje ognemo. Vodni kamen na listih kazi izgled in je lahko bolj škodljiv, kot prenizka vlaga. V tem primeru raje razmislimo o vlačilcu zraka.

V skupino rastlin, ki imajo rade pršenje spadajo:

- Anturium

- Fittonia

- Filodendron

- Pilea

- Pothos

- Zebrina

- Bromelije

- Orhideje

- Begonije

- Lucky bamboo

- Chinese Evergreen (Aglaonema)

- Bostonska praprot (Nephrolepis exaltata)

- Veličastna palma (Majesty Palm ali Ravenea rivularis)

- Arrowhead plant (Syngonium podophyllum)

Slika 2: Syngonium potrebuje vlažno okolje za uspešno rast (vir: Pinterest)

Tiste, ki jih ne smemo pršiti:

Paziti moramo, da rastlin z mehkimi oz. poraščenimi listi ne pršimo, saj voda na njihovih listih pušča trajne madeže in lahko vodi v gnitje. Tu lahko uporabite pladenj za vlago (opisano v prejšnji objavi). Prav tako ne pršimo rastlin, ki ne potrebujejo veliko vlage, kot so sukulente in kaktusi. Rastline, ki ne marajo, da jih pršimo:

- Afriška vijolica

- Echeveria in druge sukulente (npr. Crassula)

- Kaktusi

- Zmajevo drevo (Draceana marginata)

- Lirastolisti fikus (Ficus Lyrata)

- Kalateja (Velvet Calathea)

- Stromanthe Triostar (Stromanthe sanguinea)

Slika 3: Echeveria ne mara, da se jo prši (vir:The joy of plants)

ZAKLJUČEK

Megljenje rastlin verjetno ni najpomembnejši del vase rutine za nego rastlin. Ampak kljub temu je sproščujoča in pozorna dejavnost, ki vam omogoča, da se povežete s svojimi rastlinskimi prijateljicami in jim ponudite nekaj dodatne vlage.

Do naslednjič! Se beremo! <3