Listne fenestracije

Kaj so fenestracije?

Termin fenestracije botanično pomeni kakršne koli luknje oziroma vreznine, perforacije in prosojne površine v listni ploskvi. Beseda" fenestra" izvira iz latinskega jezika in pomeni okno.

Fenestrirani listi so posledica adaptacije na okoljske razmere, ti se pojavijo pri različnih rodovih kot so Lithops, Haworthia, Monstera in druge. Vsaka fenestracija ima svoj namen.

Nekateri rodovi sukulent kot je na primer Lithops oblikujejo prosojne površine na vrhu rastnega poganjka. Prosojno tkivo omogoča, da svetloba preseva skozi celotno rastlino tudi , ko je ta zasuta s peskom. Rastlina tako lahko vseeno izvaja procese fotosinteze. Poleg fotosinteze pa okenca močno vplivajo na pregrevanje rastline, na območjih, kjer je sončno obsevanje manjše, so okenca večja, na območjih kjer je

sončno obsevanje izjemno močno, pa so le ta manjša, tako rastlina zmanjšuje možnost pregrevanja, ki bi lahko oslabilo potek fotosinteze. Enako adaptacijo vršijo vrste iz rodu Haworthia.

Desno: Prerez vrste iz rodu Lithops in njeno prosojno tkivo

Rod Monstera, kamor uvrščamo znani vrsti M. delicosa in M. adansonii prihajata iz popolnoma drugačnega klimata. Monstere spadajo med epifite, kar pomeni, da nimajo stika s tlemi. Njene korenine so po večini zračne in se ovijajo okrog drevesnih debel in vej. Monstere izhajajo iz srednjega nadstropja deževnega gozda.

Zakaj pravzaprav oblikujejo listna ‘okna’?

Razlag za fenestracije, pri rodu Monstera je več.

Nekateri trdijo, da so posledica orkanov, ki imajo največji vpliv v krošnjah, tako naj bi zmanjšale zračni upor in lažje prebrodile močne sunke. Vendar se ti orkani pojavijo le redko, monstere pa se razraščajo tudi na območjih, kjer ti orkani niso priosotni in vseeno oblikujejo fenestracije.

Fenestracije naj bi pomagale odvajati odvečno vodo, ki bi drugače lahko poškodovala tako velike listne ploskve. Ta teorija je precej mogoča, saj se fenestracije pojavljajo le na večjih odraslih listih. Mladi listi pa se, tako kot pri ostalih aroidih, formirajo v srčasto obliko, ki nima okenc.

Tretja teorija napeljuje na to, da monstere oblikujejo luknje zato, da svetloba lažje prodira v spodnja ‘nadstropja’ rastline. V naravi monstere dosežejo do 20 m dolžine! Investicija lukenj v listih se dobro poplača v spodnjih slojih deževnega gozda, kjer so svetlobne razmere precej slabe.

Monstera okenca oblikuje iz večih razlogov. Ker je enostavna za oskrbo in je kot vidimo prilagojena na manjšo osvetlitev je odlična sobna rastlina že več generacij. Luknje v njenih listih so prava posebnost, ki jo redko zasledimo pri drugih vrstah.

Kako povečamo fenestracije?

Če želimo povečati število lukenj bomo to najlažje naredili tako, da bomo monsteri

odrezali starejše liste. Mali listi bodo nadomestili odrezane in bodo razvili še več fenestracij! Če monstera še vedno ne razvija dovolj lukenj, jo postavite na svetlejše mesto a pri tem pazite, da je ne ožge. Poleg sveltobe pa je pomemben faktor voda. Kot sem omenila zgoraj, so okenca posledica močnih deževij in boljšega odtoka vode z listov, zato bodimo pozorni, da rastlini nudimo dovolj vode s potrebnimi hranili. Štarejša rastlina bo s časom oblikovala bolj fenestrirane liste, zato ji pustimo, da odraste :)

Si pišemo <3, Lilikoi