Miti in resnice o vrtnarskih 'trikih'

Updated: Apr 13, 2021

Na spletu lahko najdeš kar nekaj trikov o tem kako lažje ali hitreje vzgojiti ter skrbeti za rastline. Nekateri od teh so malo ˝privlečeni za lase˝, drugi pa so dejansko uporabni. Danes sem se odločila, da ti jih nekaj predstavim in povem svoje mnenje o njih. Pa kar preidimo k bistvu.


1. Mit ali resnica: Vzgoja rastlin v sadju/zelenjavi za boljšo absorpcijo hranil

Zasledila sem kar nekaj nasvetov za vzgojo rastlin v banani ali krompirju, prav tako setev semen v uporabljene čajne vrečke, polovice pomaranč, itd. Tu ne gre za popolnoma zgrešeno teorijo, saj so organski odpadki vir hranil za rastline, nastopi le ena malenkost. Potrebno je, da so organski odpadki kompostirani in razgrajeni do posameznih elementov, za kar je potrebno kar nekaj časa.

Moj nasvet je: raje se lotite kompostnika, lahko je to le kompostni kup ali modernejši kompostnik, ki jih je možno kupiti. Na kompost odlagamo vse ostanke sadja in zelenjave, čajne vrečke (le biorazgradljive), odpadlo listje in drug opad z vrta. In šele, ko so odpadki dovolj kompostirani jih lahko uporabite za gnojenje svojih notranjih rastlin ali na vrtu. Za konkreten primer na spodnji sliki pa sem mnenja, da imate več od banane, če jo enostavno pojeste. Saj drugače pride le do gnitja in neprijetnih vonjav, konec koncev pa aloja, kot je na sliki, potrebuje čisto drugače substrat za rast.




Slika 1: Aloja posajena v banani, setev semen direktno v čajno vrečko (ne deluje)



2. Mit ali resnica? Odboj svetlobe in pokončna rast

Naslednji trik, ki mi je padel v oči je tale z alufolijo. Oblikuješ nekakšno ograjico iz alufolije, ki jo namestiš za rastlino (poglej na spodnji sliki), tako da se svetloba ˝odbija˝ v rastlino in ji s tem omogoča bolj ravno rast oziroma preprečuje poševno rast proti viru svetlobe. V praksi se za boljšo obarvanost plodov v sadovnjakih polaga belo folijo, ki odseva svetlbo a v tem primeru to ne bi delovaloI, saj je intenziteta odbite svetlobe premajhna, prav tako tok fotonov (to so delci svetlobe) ni dovolj močen za vršenje fotosinteze. Najboljši način, da preprečiš poševno rast je enostavna rotacija rastlin.














Slika 2: Alu folija precej neuspešno deluje



3. Mit ali resnica? Namakanje s kuhinjsko gobico

Namen tega trika je ohranjanje primerne vlažnosti substrata. Torej če je zemlja preveč namočena goba posrka odvečno vodo in obratno, če je zemlja suha jo gobica vlaži. Ta trik je dejansko možno uporabiti v praksi, le nekoliko drugače kot prikazuje slika. Gobice ne namestimo ob rob lončka, ampak na dno, saj tako omogočimo, da korenine srkajo vodo navzgor s kapilarnim dvigom. Vseeno pa bolj priporočam, da rastline primerno zalivaš in se ne zanašaš na navlaževanje preko gobice. Kot vsakič poudarjam, pred zalivanje izvedi prstni preizkus vlažnosti zemlje:)










Slika 3: Gobica za navlaževanje zemlje morda ni najboljša ideja


4. Mit ali resnica? Vzgoja rastlin iz različnih semen

Zasledila sem tudi veliko namigov kako vzgojiti rastline iz semen, na primer: limonovec, datelj palmo, kivi, jablano, jagodo, breskev in druge. Vzgoja naštetih rastlin je seveda možna, ampak je njihova uporabnost druga zgodba. Rastline vzgojene iz semen ali koščic večinoma ne obrodijo plodov, zato ne bodi razočaran. Je pa to čudovit način, da preizkusiš svoje vrtnarske sposobnosti in potrpežljivost. Predvsem pri sadnih vrstah kost so jablana in breskev, se moramo zavedati, da so sadike le-teh vedno cepljene na podlago. Poenostavljeno to pomeni, da so korenine od druge rastlinske vrste kot nadzemni del, s tem pa je omogočena najbolj optimalna rast.

Torej, če želimo rastlino vzgojiti na takšen način, postavimo semena na papirnato brisačko, ki jo dobro namočimo. Semena zavijemo v brisačko in to postavimo v plastično vrečko (najbolje z zip lock sistemom) ali v majhno zaprto posodico. Posodico ali vrečko prav tako navlažimo pred zaprtjem, da vzpostavimo vlažno okolje, primerno za kalitev. Ko opazimo pojav koreninic, sledi presaditev v manjše lončke z primernim substratom.


Slika 4: Nabiranje semen za kalitev jagod (zamudno in najbrž brez rezultatov)


















Naslednjih nekaj trikov pa se mi zdi simpatičnih za popestritev tvojega doma. So enostavni DIY projekti, ki ti lahko popestrijo karantenske dni :)


5.Ogrodje za plezalko

Če so se ti doma nakopičili žičnati obešalniki, lahko iz njih sestaviš mrežo, kot jo prikazuje spodnja slika. To narediš tako, da obešalnik raztegneš v karo, enako lahko oblikuješ tudi z mehkejšo žičko. Potem pa le razporediš veje po ogrodju. Za tako dekoracijo uporabimo plezalke, lahko je to Monstera adansonii, bršljan, Tradescantia, zlati potos in podobne

Slika 5: Zanimiva ideja z obešalniki, mislim pa, da bo tole veliko lažje izvesti z žičko in žebljički :)













6.Sukulente v plutovinastem zamašku

Prijetno me je presenetila tudi ideja o mini sukulantah v zamaških. Enostavno izvrtate luknjo v vrh zamaška in postavite vejico vanj, na stran zamaška pa prilepite magnet. Pri tem se moramo zavedati, da to ni trajna zasaditev, sploh brez substrata. So pa sočnice znane po tem, da ne potrebujejo veliko susbtrata in dolgo preživijo skoraj brez zalivanja.

Slika 6: Prikupne sukulente v plutovinastih zamaških





















7. Živa slika

In še zadnja ideja, ki sem jo zasledila: iz sukulent naredi ˝živo sliko˝. Morda malenkost zahtevnejši projekt, ampak izvedljiv! Pri izdelavi si lahko pomagaš z modelčki za ledene kocke, v katere posadiš različne vrste sukulent. Namesto modelčkov lahko uporabiš tudi gosto pleteno žičnato mrežo in juto (v sledjo izrežete lunke, za rastline). Pri postavitvi le pazi, da substrat dobro pritrdiš, da ti ne izpade ob postavitvi na steno. Za lepši izgled uporabite še okvir, ki doda piko na i.


Slika 7: Živa slika
















Kaj praviš na zgornje predloge, so ti všeč, se lotimo katerega?


Hvala za branje in se beremo!


Lilikoi

42 views0 comments

Recent Posts

See All