Pomlad na vrtu

Updated: Apr 13, 2021

Prejšnji teden smo pisali o prilagajanju pomladne oskrbe notranjih rastlin, danes pa bomo blog posvetili še prihodu pomladi na vrtove, balkone ali terase.


Najbolj očitne spremembe se dogajajo zunaj. Bele glavice kronic in zvončkov se že sončijo v podrasti, tudi teloh in torbentice so že odgnali. Temperature se počasi dvigujejo, brsti sadnih in drugih rastlin se že napenjajo ter pripravljajo na cvetenje. Na toplejših območjih pa že cveti zgodnje sadno drevje.


Na našem vrtu pomlad pričenjajo pritlikave perunike (Iris Reticulata), narcise in prvi tulipani. Drevo magnolije in grm japonske kutine imata že dobro vidne popke, ki nakazujejo začetek cvetenja. Predvsem pa se pomlad sliši po živahnem žvrgolenju ptičkov, ki so iz dneva v dan bolj glasni.



Slika 1: Cvetenje japonske kutine

Slika 2: Iris reticulata, v ozadju tulipani


Sedaj, ko se narava prebuja je torej pravi čas, da zavihate rokave in se lotite naslednjih opravil na vašem vrtu

1. Rez sadnega drevja


Vse kar morate vedeti o rezi je že zbrano v objavi Spomladanska rez, ki je zagotovo vredna branja. Dodatno pa bi izpostavila še, da bodite pozorni na vreme v naslednjih 2-3 dneh po rezi. Le-to naj bo suho in ne preveč hladno (z ozirom na nočne temperature).


Pomembno je, da po rezi ni padavin, sej te ustvarijo vlažno mikroklimo, ki je eden od predpogojev za vstop patogenov v drevo. Da le to preprečimo, se poslužujemo zamazovanja ran s cepilno smolo.

2. Čiščenje gredic


Pomlad je tudi zadnji čas, ko je potrebno porezati in odstraniti odmrle nadzemne dele trajnic in okrasnih trav. Za trajnice sicer velja, da že jeseni porežemo tiste, ki ne obdržijo lepe oblike ali trdne strukture, torej so poležane ali polomljene. V grobem porežemo tiste, ki nam niso vizualno všeč

Vse trajnice pa dokončno porežemo pozno pozimi, ko se prebujajo zvončki in ostale zgodnje čebulnice, saj drugače slednje poškodujemo med rezjo in čiščenjem. Rez se izvaja do tal oziroma približno 5 cm nad tlemi tam, kjer že vidimo mlade brste. Na ta način režemo npr. kadulje, zelnate potonike, ameriški slamnik...


3. Sajenje novih rastlin


Pomlad je primeren čas za zasajanje novi sadnih dreves ali jagodičevja, vrtnic ter drugih okrasnih grmovnic. Pomembno je, da ujamemo termin preden se začnejo sajene rastline prebujati. Torej, da odženejo na svojem novem stalnem mestu, če to povemo bolj strokovno – sadimo, ko so rastline še v obdobju mirovanja. Poznamo tako jesensko, kot spomladansko sajenje. Obema je skupno, da sadimo rastline izven faze vegetacije. Pri jesenskem sajenju je to tik pred zimo, pri spomladanske pa je sedaj zadnji čas, za to opravilo. Posebnost spomladanskega sajenja je, da moramo redno zalivati na novo posajene rastline. Predvsem je to pomembno v poletnih mesecih, saj so rastline še mlade in še nimajo dobro razvitega koreninskega sistema, s katerim bi lahko črpale vodo. Torej, če želimo, da sadike preživijo poletje jih moramo v sušnih mesecih skrbno zalivati.


3. Sajenje poletnih čebulic

Pri zasajanju trajnic velja pravilo, da je potrebno načrtovanje v naprej. Moramo si predstavljati, katere rože nam bodo ob določenem času cvetele, ter katero zelenje nam bo popestrilo cvetočo gredico.

Torej, če želimo imeti poleti vrt v cvetju, moramo že zdaj razmišljati o sajenju ustreznih čebulnic. S tem namenom sadimo poleti cvetoče čebulice, za katere je primeren čas sajenja druga polovica marca in začetek aprila, ko se še nekoliko ogreje. Med poleti cvetočimi čebulicami najdete: begonije, dalije, gladiole, lilije, kane, perunike, perzijske zlatice, kale in druge.



Slika 3: Ranuncule, perzijske zlatice
















4. Dodajanje zastirke


Preko zime je zastirka na našem vrtu najverjetneje razpadla, zato jo je potrebno spomladi dodati oziroma obnoviti. Za začetek na kratko obnovimo naše znanje o zastirkah. Torej zastirka na vrtu prinaša veliko pozitivnih učinkov. Od zaščite in nege tal, zmanjševanja porabe vode za zalivanje, zatiranja plevelov, do dolgoročnega ohranjanja rodovitnosti ter živosti tal.


Različne zastirke imajo svoje specifične lastnosti, ki na vrtu ustvarjajo določene pogoje. Predstavila vam bom nekaj različnih materialov, s katerimi lahko zastiramo tla na vrtovih.

Velja pa naslednje pravilo - ko polagamo zastirko na gredico, najprej gredo okopljemo in odstranimo plevel!

KOMPOSTNA ZASTIRKA


Ta je ena od boljših zastirk na vrtu, če imamo dober kompost seveda. Slednji mora biti temne barve, prhek in z vonjem po humusu. Gre za material, ki je sipek in homogen, zato lahko vanj direktno sadimo in sejemo. Zaradi temne barve, se spomladi hitreje segreje in s tem pospeši kaljenje semen. Dobro vpije vodo in tako drži vlago v tleh, hkrati pa se ob dežju hranila enakomerno spirajo v nižje plasti tal.


SLAMA


Slamo najpogosteje uporabljamo na gredicah kamor bomo zelenjadnice presajali, prav tako jo lahko dodamo kasneje v sezoni, ko so rastline že dovolj velike. Slama je zgrajena iz stebelc z luknjicami in vsebuje veliko praznih prostorčkov, zato deluje izjemno izolativno. Iz tega razloga jo pomladi ne smemo na tla položiti prehitro, saj bomo s tem preprečili, da bi se tla pod njo ogrela. Odlično se obnese še za zastiranje vrtnih potk, kot izolacijska plast v kompostniku, za zaščito jagod in drugih zelišč čez zimo, ...



LESNI SEKANCI


Na vrtu so zelo uporabni tudi lesni sekanci, vendar je potrebno vedeti, kaj uporabiti. Kadar imamo na voljo sekance narejene iz svežih vej skupaj z listjem, ta material brez težav takoj uporabimo kot zastirko na vrtu. Pazimo le, da resnično le položimo material po vrhu in ga ne vdelujemo v zemljo.


5. Setev na gredice


Kljub temu da je šele marec je to že primeren čas za setev nekaterih zelenjadnic, kot so na primer grah, bob, česen, redkvica, korenje, špinača. Pri teh zelenjadnicah ni potrebno predhodno vzgojiti sadik, ampak semena posejemo kar na gredice, kjer želimo imeti pridelek. Pri setvi direktno v zemljo moram biti pozorni, da je le-ta vse skozi rahlo vlažna, saj semena potrebujejo dovolj vlage za vznik in ne moteno začetno rast.


6. Vzgoja sadik


Zelenjadnice, ki jih ne sejemo direktno na gredice, vzgajamo preko sadik, katere kasneje sadimo na vrt. Ker sadike potrebujejo nekaj časa, da vzniknejo in dosežejo primerno velikost za presajanje, je pomembno, da si v naprej zamislimo kaj želimo imeti na našem vrtu v določenem časovnem obdobju. Na primer, če želimo imeti poleti paradižnik je sedaj primeren čas za vzgojo sadik. Prav tako sedaj sejemo vse ostale plodovke, za katere želimo vzgojiti sadike. Torej v saditvene platojčke sejemo paradižnik, papriko, feferone, jajčevec, zeleno solato, kmalu se bo sejalo tudi lubenice in melone.


Slika 4: Nastopil je čas za vzgojo sadik

7. Prekopavanje gredic


Spomladanska priprava vrta navadno poteka tako, da se ga prekoplje ali po domače preštiha.

Prekopavanje je potrebno, saj narava vedno teži k ravnovesju in ustvarjanju zaključenih, stabilnih ekosistemov. Z obračanjem plasti premešamo, porušimo ravnovesje in v zemlji se začnejo dogajati procesi, ki težijo k ponovni vzpostavitvi stabilnih plasti.

Prav tako s prekopavanjem prezračimo zemljo. Gre za pomemben korak, saj s tem vnesemo kisik v globlje plasti zemlje in tla tudi globlje zrahljamo. Prezračena zemlja je še polna razpok in velikih grudic, zato moramo dobro prerahljati in poravnati zgornjo plast, da bo primerna za setev.


Glede na vsa našteta opravila, vam dela ne bo zmanjkalo kaj kmalu. Zato vam želim dobro izkoriščene sončne dni!


Vaš Lilikoi


19 views0 comments

Recent Posts

See All