SPOMLADANSKA REZ

Danes se bomo posvetili malo drugačni tematiki. Bliža se pomlad in z njo prva dela na vrtu. Sigurno je med prvimi vrtnimi opravili spomladanska rez. Že pri samem poimenovanju naletimo na problem. Strokovnjaki ji rečejo zimska rez, čeprav jo izvajamo v prehodu na pomladansko obdobje. Pomembo je, da jo izvedemo v fazi mirovanja, torej v času, ko se drevesa še v zimski dormanci. Ampak kljub temu dovolj pozno, da ni več nevarnosti za hujšo pozebo. Najprimernejši čas je torej prva polovica marca, pri tem pa moramo vse skozi spremljati vremensko napoved. Velja pravilo, da mora biti vsaj dva do tri dni po rezi suho vreme. Kajti padavine in vlaga prispevajo k razvoju gliv in drugih patogenov, ki imajo olajšan vstop v drevo preko ran, ki smo jih naredili z rezjo.

Pa za začetek poglejmo par osnovnih prednosti, ki jih ima redna rez in oskrbovanje naših sadnih dreves. Z rezjo oblikujemo drevo v željeno obliko in tako dosežemo enakomerno obremenitev drevesa ter rodnost. Najlažje je drevo vzgojiti v primerno obliko, ko je še mlado, torej začnemo z rezjo že prvo leto po sajenju. Pri drevesih, ki jih gojimo na lastnem vrtu si želimo čim večji pridelek, ki je hkrati tudi kakovosten. Prav tako pa nam je pomembno, da je obiranje sadnega drevja čim bolj enostavno. Iz navedenih razlogov se na domačem vrtu najpogosteje odločamo za gojitveno obliko, ki ji rečemo vretenast grm.

Slika 1: Vretenast grm, gojitvena oblika primerna za domači sadovnjak

Pri omenjeni obliki drevo zraste do višine treh oziroma štirih metrov, deblo pa je visoko od 80 do 120 cm. Po sajenju sadiko prikrajšamo na tri do pet brstov nad predvideno višino debla, prenizke poganjke izrežemo v celoti. Višje poganjke prikrajšamo v isti višini, le vrh prikrajšamo više. V naslednjih letih prikrajšamo vrh, poganjke vežemo v vodoraven položaj. Čim više proti vrhu so, tem bolj jih usmerjamo vodoravno. Ko drevo doseže predvideno višino, vrh odvedemo na primeren položen poganjek. Ves čas oblikovanja gojitvene oblike veje razporejamo spiralasto oziroma vretenasto okoli provodnika.

Še bolj kot pri mladih drevesih pa je redna rez pomembna pri strešjih drevesih, saj le tako drevo konstanto ohranjamo vitalno. Z rezjo namreč drevo prizadenemo in ga hkrati izzovemo, da pomladi, ko se prebudi iz dormance, odžene bolj bujno. Pri zimski rezi najprej izrežemo bohotivke, to so veje ki izraščajo iz hrbtišča drugih vej. Za bohotivke je značilna vegetativna rast, to pomeni, da te veje nikoli ne bodo rodile, ampak bodo le rastle v višino in s tem rastlini jemale hranila, ki bi jih drugače shranila v plodu. Prav tako izrežemo vse veje, ki rastejo v krošnjo, saj imajo te manjši potencial za plodove. Pri sami rezi pa se držimo načela, da krošnjo odpiramo in v notranjost spuščamo svetlobo. Včasih je potrebno odstraniti tudi kakšno večjo, starejšo vejo in jo zamenjati z mlajšo, ki bo v naslednjih letih bolj bujno rodila. Pri izrezovanju večjih vej naredimo tudi večje rane, ki jih je potrebno primerno oskrbovati. To storimo z cepilno smolo, ki jo namažemo na rano ter s tem nezaželenim mikroorganizmom preprečimo vstop v drevo in njegov prevodni sistem. Ni potrebno zamazati vseh ran, ampak le tiste, ki imajo premer večji od cca. 5 cm. Pri rezi uporabljamo kratke (ročne) sadjarske škarje, za debelejše veja pa lahko uporabimo tudi tiste z dolgimi ročaji ali kar ročno žagico.

Slika 2: Primer dpbrih sadjarskih škarij (Lowe 6)

Verjetno se vam vse napisano zdi kot velik zalogaj, ki ga težko izvedete sami brez strokovne pomoči. Zato smo pri Lilikoju v ponudbo dodali rez sadnih dreves in strokovno svetovanje o rezi. Lahko se odločite, da vaša drevesa porežemo mi in sami s tem nimate nobenega dela. Ali pa pri rezi sodelujete in se tako naučite nekaj osnov o rezi, da jo boste lahko naslednje leto izvedli sami.

Želim vam, da ulovite čim več pomladanskih žarkov :)

Vaš Lilikoi