Spoznajmo zunanje lepotice

Kljub trenutnemu dežju, so pred nami toplejši dnevi, ko svojo pozornost usmerimo tudi na zunanje rastline. Pa naj bo to balkonsko cvetje, rastline za v korita, gredne lepotice, zunanje lončnice, izbira je res pestra. Zato bi vam danes in v nekaj naslednjih objavah želela predstaviti še delček tega sveta. Da boste pri izbiri rastlin za zasaditev svojih vrtov bolj samozavestni ter boste poznali nekaj osnovnih pravil pri postavitvi določenih rastlin.


Enako kot zamiji ne prija zgoče sonce na okenski polici, imajo tudi zunanje rastline določne zahteve glede rastišča. Lahko rečemo, da imajo različne življenjske prostore kjer najbolje uspevajo, zato jih izbiramo glede na tip rastišča, ki je najbolj podoben razmeram na našem vrtu ali terasi. Pa si za danes poglejmo katera so različna rastišča in nekaj primerov rastlin, kij jih sadimo v posamezen življenjski prostor.


1 Senčna rastišča

Ta rastišča najdemo v senci večjih dreves, za severno steno, v podrasti žive meje... Sem uvrščamo življenjske prostore, ki so večino dneva v senci. Take razmere najbolje prenesejo hoste, ciklame, praproti, krvomočnice, zimzelen, mali in veliki zvonček, astilbe, ciperusi, ki jih lahko vidite tudi na spodnji sliki od leve proti desni.


2 Gozdni rob oziroma polsenčna rastišča

Življenjski prostori pod drevjem, grmičevjem, pod živo mejo ali na gozdnem robu imajo skupno značilnost. Tekom dneva se na tem območju izmenjujejo sončno senčne razmere, zato morajo biti te rastline prilagojene na spremenljive pogoje. Na takih rastiščih najdemo hoste, hojhere, bergenije, rododendrone, hortenzije, pahljačasto panešpljico, azeleje, pelargonije in mnoge druge.


3 Sončna rastišča

Sem uvrščamo vsa rastišča, ki so na odprtem prostoru, kjer ni dreves in grmov ali drugih objektov, ki bi metali senco. Rastline so tu izpostavljene soncu, hkrati pa se zgornja plast zemlje hitro izsuši. Na omenjanjih razmerah uspevajo predvsem rman, narcise, materina dušica, metuljnik, homulnica oz. sedum, okrasni luk, krokozmija, sivka in njej podobna mačja meta.


4 Vrtna greda

Za gredo je značilno, da ji ljudje namenimo več časa, zato sem sadimo zahtevne rastline, ki potrebujejo bogato in rodovitno zemljo ter redno zalivanje in oskrbo. Pri zasaditvi cvetličnih gred imamo kar pester nabor ter lahko izbiramo po našem okusu. Meni ljubše izbire so: volčji bob, moljevka, delfinije, perunike, dalije, turški naglej, spominčice in lepe očke.


5 Skalnjak

Skalnjak je umetno zgrajeno rastišče iz kamna, z oblikovanimi prostori za substrat, v katere sadimo nezahtevne rastline. Te morajo biti prilagojene na sušne razmere, v večini primerov pa so viseče. Sončne in sušne razmere bodo dobro prenesle naslednje rastline: grobelnik, netresk, repnjak, rožmarin, sredozemska pepeluška, kamnokreč, armerija in lobelija.


6 Ribnik

To je obvodni prostor, kjer vladajo vlažne razmere in se v tleh zadržuje voda. Sem sadimo močvirnate rastline, ki rastejo ob ribnikih in potokih, to so na primer: plahtica, močvirski tulipan, šašuljica, močvirski petoprstnik in navadno ločje. Prav tako pa v samemu ribniku rastejo plavajoče rastline, katere so prilagojenje na anaerobne pogoje rasti. To pa so prvi trije predstavniki na spodnji sliki: lokvanj, vodna leča in vodna hijacinta.


Tako pa smo se spoznali z osnovnimi rastišči rastlin. Seveda pa to ne pomeni, da rastlin ne moremo kombinirati med sabo. Glavno je, da ob izboru rastlin najprej pomislimo kakšen prostor imamo na voljo in nato izbiramo temu primerne rastline. Na ta način bodo zasaditve smiselne, rastline pa bodo odlično uspevale:)


Lepo bodite,


Nika

65 views0 comments

Recent Posts

See All