Substrat, ključna sestavina za uspešno rast vaših rastlin

Uspešnost rasti rastline v naravi narekujejo okoliški dejavniki kot so svetloba, zračna vlaga, temperatura, padavine, prisotnost drugih rastlin, patogenov in škodljivcev, koristni mikroorganizmov, vetra, opraševalcev… in seveda medij v katerem raste, tega imenujemo substrat. Prisotnost rastline v prostoru je pogojena z vsemi zgoraj naštetimi dejavniki in splošno vitalnostjo rastline ter genetskim ozadjem, ki omogoča kratkoročne in dolgoročne prilagoditve.

Z gojenjem okrasnih rastlin v notranjih prostorih smo košček narave vzeli v svoj dom in se mnogokrat srečali z neuspehom. Splet okoliščin omogoča obstoj vrste, da lahko v notranjih prostorih gojimo tako raznolike rastline pa je posledica mnogih napak, vprašanj in razumevanja potreb rastlin. Vsaka rastlinska vrsta, celo sorta, ima svoje rastne zahteve.

Kaj je substrat?

Substrat je mešanica delcev različne teksture in strukture. Tekstura govori o tipu delcev, npr. pesek, melj, glina, struktura pa fizikalne in kemijske lastnosti teh delcev in njihovo velikost. Z ustrezno kombinacijo delcev se lahko približamo talnim rastnim razmeram rastline v naravnem okolju. Izjema so epifiti, to je skupina rastlin, ki za svojo rast ne potrebuje medija, hranila privzema preko zražnih koreninc ali drugih posebnih struktur. Med epifite spadajo tilandsie in orhideje rodu Phalenopsis.

Ključne naloge substrata?

• Substrat zadržuje vlago in tako omogoča privzem hranil iz talne (v našem primeru lončne) raztopine.

Ko rastlino pognojimo se elementi vežejo na substrat, preko katerega nato male koreninice posrkajo hranila. Hranila potujejo po rastlini v dele, kjer so najbolj potrebni oz. kamor jih rastlina pošlje, nato se pretvorijo in vgradijo v nove snovi npr. za izgradnjo novih celic.

• Substrat je okolje koristnih mikroorganizmov kot so bakterije in glive.

Ja prav si prebral/a tako kot npr. v našem želodcu, v substratu bivajo mikroorganizmi, ki razgrajujejo organske delce in hranila in jih delajo dostopne rastlinam, vežejo pa tudi toksične snovi kot so npr. težke kovine. Nekatere živijo z rastlino v simbiozi, druge nadzirajo količino rastlini škodljivim (patogenim) organizmov. Skratka substrat je skupek organizmov in hranil v odnosu, predstavlja mikro ekosistem. Ko se poruši ena dejavnik, npr. zalivanje, sledi domino odziv. Poleg gliv, bakterij in alg, svoj dom najdejo mnogi nevretenčarji in žuželke.

• Substrat omogoča življenjski prostor korenin.

Koreninski sistemi so si od vrste do vrste zelo različni in so posledica okolice in genetike. Rastline ki v naravi rastejo v sušnem podnebju kot so npr. kakteje in sočnice imajo zelo plitev koreninski sistem, ki zavzame veliko površino, tako najbolje izkoristi redke padavine. Običajno imajo rastline eno glavno srčno korenino, ki sega najgloblje in stranske, ki rastlini dajejo oporo in močno razvejanje, ki se končuje z najtanjšimi koreninami, kapilarami, te so odgovorne za privzem vode in hranil.

Kot sem zapisala že zgoraj je substrat mešanica različnih tipov delcev, spodaj naštevam najpomembnejše v okrasem gojenju:

Najpogostejše sestavine:

• Perlit:

je intertena komponenta (ne veže hranil), ki se jo običajno dodaja mešanici substrata za povečanje vodozadrževalnih sposobnosti zemlje in zračnosti. Perlit je ekspandirana vulkanska glina, običajno ga dodajamo v deležu od 10-40% odvisno od potreb rastlinske vrste. Dodajte ga klasičnemu susbstratu za tropske okrasne rastline za podaljšano ohranjanje vlage. Perlit lahko uporabljate za koreninjenje potaknjencev ali hidropnsko gojenje.

• Glinopor:

Je ekspandirana glina, substratu daje zračnost in strukturo. Uporablja se ga tudi za hidroponsko gojenje ali kot drenažni sloj, na dnu globljih loncev. Lahko ga uporabite tudi kot zaključni sloj in dekoracijo na vrhu susbtrata.

• Vermikulit:

Je kamnina, natančneje hidrosilikat magnezija in aluminija, ima luskasto sestavo. Pogosto se ga uporablja za koreninjenje potaknjencev, dodaja za povečano zračnost substrata in pa uporablja v hidroponiki. Zelo dobro absorbira vodo in tako subtrat ohranja dalj časa vlažen.

• Zeolit:

je vulkanskega izvora, rečemo mu tudi tuf (alumnosilikatni). Ima sposobnost zadrževanja hranil, torej se ta počasneje izpirajo. Prav tako nase veže toksične pozitivno nabite snovi in s tem detoksificira substrat. Omogoči enakomerno porazdelitev hranil in dober razrast korenin.

• Bela in Črna šota:

Obe nastajata na dnu močvirij in sta rezultat več tisočlentega usedanja rastlinskih delcev v kislem okolju. Bela šota nastaja iz ostankov brez, borov, praproti in šotnega mahu, vsebuje veliko količine organske snovi in je manj razgrajena kot črna šota, ki jo pridobivajo na večjih globinah. Obe močno povečata organski delež in zadrževanje vode.

• Šotni mah:

Imenovan tudi Sphagnum. Običajno dostopen suh mah, stisnjen v bloke, ki jih nato razmočimo z vodo. Ti so odlični medij za gojenje epifitov in mesojedih rastlin. Dodajamo ga lahko v susbtrat tropskih lončnic, ki potrebujejo stalno vlažno, a zračno okolje.

• Kokosova vlakna:

Pridobivajo jih iz notranjosti kokosovih lupin. Uporabljamo jih za boljšo zračnost, drenažo in sorbcijo hranil. So pogosta sestavina substratov za sobne okrasne lončnice.

• Lubje:

Organski material, ki ga dodajamo kot zaključni sloj ali pa za povečano zračnosti in vodozadržnost, ponavadi ga pridobivajo iz iglavcev, zato rahlo zakisa substrat.

• Kompost:

Kombinacija razgrajenih in delno razgrajenih rastlinskih delov, ki delujejo kot gnojilo. Odlično za prehransko požrešne rastline, saj deluje tudi kot vir hranil, hkrati pa dobro zadržuje vlago. Do problemov prihaja le, ker ima lahko prisotna semena plevelov vendar je hkrati mikrobiološko zelo pestra.

Poleg zgoraj naštetih pozamo tudi druge medije, a so ti najpogostejši. Ob nakupu rastline se pozanimajte o potrebah rastline in pogojih, ki jih boste morali zadostiti. S poznavanjem rastnih razmer boste bolje razumeli vaše zelene prijateljice in napake, ki ste jih morda storili.

Do naslednjič, se beremo !

Lilikoi