Svetovni dan čebel

Današnji dan, 20. maj je namenjen čebelicam!🐝


Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov (OZN) 20.maj razglasila za svetovni dan čebel. Naj bo na ta dan ozaveščanje o pomembnosti čebel v naravi čim večje. Čebele so eni pomembnejših opraševalcev na planetu. Zagotavljajo nam hrano in prehransko varnost, trajnostno kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno doprinesejo k blaženju podnebnih sprememb in ohranjanju okolja. Ker pa ljudje varujemo le to kar nam je poznano, je čas, da bolje spoznamo čebele!


Njihova glavna značilnost je hranjenje z nektarjem in cvetnim prahom, s katerim oskrbujejo tudi svoje ličinke. V ta namen imajo posebne strukture za prenašanje in shranjevanje peloda, največkrat v obliki posebno oblikovanih dlačic na telesu. Med čebelami je najbolj znana družina pravih čebel, kamor uvrščamo čmrlje in medonosne čebele, od katerih je v Sloveniji prisotna domača čebela in slovenska avtohtona podvrsta(rasa)- kranjska čebela. Slovenski čebelarji jo zaradi svetlo sivih dlačic na obročkih zadka ljubkovalno imenujejo tudi kranjska sivka. Slovi po svoji krotkosti, delavnosti, skromnosti in odličnem smislu za orientacijo.

Slika 1: Kranjska čebela (vir: Semenske bombice)


Ta čebelja rasa se je tisočletja prilagajala našim podnebnim in pašnim razmeram. Zato odlično prenaša hladne in snežne zime ter pogosta deževna in vetrovna poletja. Poznavalci kranjski čebeli pripisujejo tudi dobro izražen čistilni nagon, zaradi katerega je manj dovzetna za različne bolezni. Zaradi svoje krotkosti (nenapadalnosti) je dobila tudi vzdevek damska čebela, hkrati pa je ta lastnost poglaviten razlog, da so jo ljudje začeli gojiti v čebelnjakih v bližini svojih domov. Za njene lastnosti so kmalu izvedeli tudi čebelarji drugih narodov, najprej v srednji Evropi, kjer je sicer doma agresivna temna pasma čebel. Tako se je proti koncu 19. stoletja v naših krajih začela živahna trgovina z živimi čebelami in roji, pozneje pa še z maticami kranjske rase.


Čebela je nesposobna živeti samostojno, zato živi v čebelji družini. Ta je organizirana in deluje kot super organizem. Družbeni način življenja je zahteval specializacijo vlog znotraj družine, kar je pripeljalo do razlik v zunanji in notranji zgradbi in funkciji posameznih organov čebele. Čebeljo družino sestavljajo ena matica, ki izlega jajčeca, okoli 60.000 čebel in nekaj tisoč trotov. Zanimivo je, da se iz oplojenih jajčec razvijejo čebele delavke, iz neoplojenih pa troti. Čebele potrebujejo za normalen razvoj med, cvetni prah, vodo, zrak in toploto. Da bi čebele preživele neugodna obdobja v letu si ustvarjajo zalogo medu in cvetnega prahu. Zato jih tudi človek vzreja. Če je leto neugodno, mora čebelar čebelam nujno priskočiti na pomoč s sladkorjem in nadomestki cvetnega prahu. Zaradi manjše porabe hrane se pozimi število čebel zmanjša na cca 10.000. Čebelja družina je pozimi brez trotov, ker jih jeseni čebele vržejo iz panjev.


Tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se zavedajo pomembnosti čebel in čebelarstva, zato so v letošnjem letu pripravili spremembo Programa ukrepov na področju čebelarstva v RS. Tako načrtujejo objavo osmih novih javnih razpisov, ki bodo finančno pomagali slovenskim čebelarjem. V kolikor vas zanima več o razpisih, si lahko preberete tukaj.


Kako pa lahko mi pomagamo čebelam in drugim divjim opraševalcem?


1. Največ naredimo s sajenjem medovitih rastlin. Ko boste zasajali svojo vrtno gredo pomislite tudi na čebele in izberite rastline, ki so za njih najbolj primerne. Lahko izbirate med nekaj spodnjimi primerki:


· Hermelika ali Sedum je okrasna zelnata trajnica, ki zraste do 50 cm visoko. Bogato cveti od avgusta do septembra. Primerna je tako za saditev v posode ali grede kot za skalnjake.

Slika: Hermelika ( Vir: Gardener plant toolbox)


· Ameriški slamnik uvrščamo med trajnice visoke rasti. Redno jo zalivamo in gnojimo, spomladi pa jo porežemo do tal. Ameriški slamnik so za zdravilne namene uporabljala že indijanska plemena, dandanes pa je uporaba te rastline razširjena po vsem svetu. Spodbuja imunski sistem, pomaga pri celjenju ran in regeneraciji kože. Je učinkovito sredstvo proti gripi, prehladom in različnim okužbam

Slika: Ameriški slamnik (Vir: Wikipedia)


· Rudbekija je prav tako visoka trajnica, ki zraste do 120 cm, cveti pa od avgusta do oktobra. Opozorilo: njena sorodnica Rudbeckia fulgida velja v Sloveniji za invazivno vrsto!

Slika: Rudbekija (Vir: The Paintbox garden)


· Dalija je ena od glavnih lepotic vrtne grede in spada med trajnice. Sadimo jo preko koreninskih gomoljev, ki jih zasajamo pomladi, ko mine nevarnost slane.

Slika: Dalija (Vir: Honeybee suite)


· Žametnica ali Tagetes je enoletnica, ki oblikuje bogate oranžno-rumene cvetove. V kolikor posadite/posejete žametnico v bližino svojega zelenjavnega vrta boste imeli dvojno korist. Saj poleg dejstva, da je medovita rastlina, tudi odganja škodljivce na vrtu.

· Grobeljnik pa je povešava trpežna rastlina z vonjem po medu. Sadimo jo v viseče košare, balkonska korita ali posode, nagradi nas pa za drobnimi belimi cvetovi.

V kolikor pa razmišljate o postavitvi začimbnega vrtička, pa lahko čebelicam na ljubo posadite tudi:


· Drobnjak

· Mačjo meto

· Poprovo meto

· Navadno dobro misel

· Vrtni šetraj


Pomembno! Pustite jih cveteti! Več o zasaditvi medovitih rastlin pa si lahko preberete v brošuri Čebelarske zveze Slovenija.


2. Malenkost, ki pa jo lahko stori vsakdo je, da svoj vrt pokosimo pozneje kot običajno. Če imate med svojo vrtno trato tudi marjetice, regrat, deteljo, spominčice, zlatice in druge cvetlice, le malo počakajte z košnjo, da se čebelice napasejo. Tistih par dni, ko je trava visoka zamižite na eno oko in se raje odpravite v naravo na izlet ;)








22 views0 comments

Recent Posts

See All