ZAKAJ GNOJIMO?

Najprej se pogovorimo o tem, kateri izraz je pravilen? Hranila ali gnojila?

Naj ti pomagam, hranila so snovi, s katerimi se rastline hranijo, gnojila pa so snovi, katerih glavni namen je zagotavljanje hranil za rastline. Posamezna gnojila vsebujejo več različnih hranil.

Torej rastline, prav tako kot mi, za rast potrebujejo hrano, ki jo predstavljajo različne neorganske snovi. Večino teh hranil dobijo iz vode in zraka – to so ogljikov dioksid (CO2), kisik (O2) in voda (H2O) ali trije kemični elementi: ogljik (C), kisik (O) in vodik (H). Iz teh treh elementov je sestavljeno 90 do 99 % rastlinskega telesa. Preostalih nekaj odstotkov pa predstavljajo različne “soli”, ki jih vsebuje zemlja. Te “soli” so tista rastlinska hranila, za katera poskrbimo z gnojenjem.

Glavna rastlinska hranila so: dušik (N), fosfor (P) in kalij (K) ter kalcij (Ca), magnezij (Mg) in žveplo (Fe). Glavna jih imenujemo zato, ker jih potrebujejo rastline sorazmerno veliko in jih moramo večinoma dodajati, torej z njimi gnojiti, ker jih navadno ni dovolj v tleh. Glavna hranila imenujemo s tujko makrohranila.

Najbolj pomembni pa so dušik, fosfor in kalij, zato boš tudi na vsakem gnojilu, na specifikaciji našel okrajšavo NPK in razmerje v katerem se nahaja posamezen element.

Hranila v sledeh ali mikrohranila, pravimo jim tudi mikroelementi, so tista rastlinska hranila, ki jih potrebujejo rastline le v “sledeh”, torej zelo majhne količine.

Ta hranila so: bor (B), mangan (Mn), baker (Cu), cink (Zn), molibden (Mo) ter železo (Fe). Za nekatere rastline koristni, vendar ne vedno nujno potrebni so natrij (Na), klor (Cl) in silicij (Si). Rastline vsebujejo tudi druge elemente, npr. kobalt (Co), jod (J), selen (Se) ipd., ki jih nujno potrebujejo živali in ljudje, rastline same pa ne. Na spodnji sliki lahko vidiš pomembnost posameznega elementa in iz kje ga rastlina sprejema.

Slika 1: Sestava 'prehrane' rastline

Ne glede na to ali rastlina določena hranila potrebuje v večjih ali manjših količinah, so vsa nujno potrebna za rast in razvoj rastline. Zato pomankanja enega elementa ne moremo nadomestiti z večjim dodajanjem drugega. Tudi, če je le enega hranila premalo, rastlina ne more pravilno uspevati, tako kot poškodovan sod ne more zadrževati vode. To imenujemo Liebigov zakon minimuma.

Slika 2: Liebigov sod

Na hitro se dotaknimo še naloge posameznega hranila:

· DUŠIK - ima največjo vlogo pri rasti, saj je gradbeni del rastlinskih tkiv (klorofil)

· FOSFOR - za tvorbo cvetov in cvetnega nastavka, prav tako pospešuje rast korenin

· KALIJ - skrbi za vzdrževanje osmotskega pritiska v celicah (ta uravnava oskrbo z vodo)

· MAGNEZIJ - glavni gradbeni element klorofila, torej vpliva na fotosintezo rastlin

· KALCIJ- sestavni del celične stene, torej skrbi za oporo rastlin

· ŽVEPLO - nahaja se v esencialnih aminokislinah, beljakovinah in vitaminih

· BOR - pomemben pri oplodnji (sadnih rastlinah) in vpliva na delovanje rastnih hormonov

· MANGAN - pomemben pri aktivaciji različnih encimov

· BAKER – sodeluje pri fiksaciji dušika

· CINK – prisoten pri tvorbi klorofila in sodeluje v istih encimskih reakcijah kot Mg in Mn

· MOLIBDEN – sodeluje pri redukciji nitratov, to pomeni pri pretvorbi dušika v obliko, ki je dostopna rastlini

·ŽELEZO – sestavni del klorofila in nekaterih beljakovin, pomemben pri dihanju.

Tako, zdaj veš kakšno je ozadje gnojenja in zakaj je le-to, tako pomembno, da naše zelene prijateljice uspešno rastejo. Pridno me spremljam in prihodnjič ti zaupam še kdaj in kako pogosto moramo gnojiti, ter na kakšne načine lahko to enostavno narediš doma.

Se beremo!

Lilikoi