Zima se še ni poslovila

Ravno smo se dobro privadili na toplejše vreme, pa nam je zima zopet pokazala zobe. Minuli vikend so dnevne temperature padle pod nič stopinj Celzija, zapadel je sneg.

Kaj torej pomeni ponovna ohladitev za naravo?

Kljub temu, da zima koledarsko traja do 20. marca, si vsi ljubitelji narave že močno želimo pomladi. Rastline se seveda ne držijo koledarja in mnoge odganjajo že prej. Ker se rastline ravnajo po različnih faktorjih kot so daljšanje dneva, dviganje nočnih in dnevnih temperature ter padavine, se mnogokrat zgodi, da odženejo prezgodaj, nato pa jih poškoduje pozeba.

Kaj pomeni pozeba?

Slednja nastopi, ko v občutljivi fenološki fazi pade temperatura pod tisto, ki je za določeno rastlinsko vrsto lahko usodna in povzroči propad cvetnega nastavka. Pri sadnih rastlinah se to na primer temperature od -3 °C do -5°C. Fenofaza je obdobje v katerem se nahaja rastlina, npr. cvetenje, brstenje, dozorevanje...Sadne rastline so najbolj občutljive v fenofazi, ki ji rečemo faza mišjega ušesca, zanimivo ime kajne? Takšno ime ima zaradi izgleda brstov, kot vidite na sliki prvi listi spominjajo na ušesca.

Slika 1: Fenofaza mišjega ušesca, v kateri rastline še lahko prenesejo nižje temperature.

Sneg, ki smo ga bili deležni v nedeljo je bil v kombinaciji s temperaturami pod lediščem, za naravo koristen. Snežna odeja deluje kot izolator in zaščiti rastline pred nizkimi temperaturami, ki nastopijo predvsem ponoči. Pod snegom je temperatura za 1 do 2 °C višja , kar je lahko ključnega pomena pri prezimitvi nekaterih rastlin.

Če ste bili med prvimi in ste na svoje vrtove že sadili mlade rastline, pa le-te lahko obvarujete pred zmrzaljo z prekrivanjem. V ta namen lahko uporabite belo kopreno, ki ohranja nekoliko višjo temperaturo, kot je tista v ozračju. Poslužite se lahko tudi pokrivanja s črno folijo, ta bo absorbirala svetlobo in tako dodatno segrevala vaše gredice. Pri uporabi folije bodite pozorni, da jo tekom dneva nekoliko odgrnete in ponoči ponovno povsem zagrnete nazaj.

Prezimovanje rastlin na prostem:

Če so rastline trajne po svoji naravi še ne pomeni, da so prezimne tudi v našem klimatu. Rastline, ki so pri nas domorodne, torej tiste, ki samoniklo rastejo pri nas v naravi, so te, ki preživijo zimo. Tujerodne rastline, predvsem tiste iz toplejših klimatskih con, pa niso vajene naših zimskih temperatur. Zato moramo svoje rastline dobro poznati in vedeti, katera lahko ostane zunaj, katero moramo le nekoliko zaščititi in katera mora v hišo ali stanovanje.

Tropske in subtropske rastline in preizimitev

Predvsem tropske in subtropske rastline so tiste, na katere ne smemo pozabiti v jesenskem času in jih moramo prenesti v notranje prostore. Ko pa bo pomlad v polnem razcvetu, pa jih lahko ponovno nastavimo zunanjim sončnim žarkom. Take so na primer delno prezimne ali neprezimne trajnice, kot so agapanti oziroma afriške lilije, dalije, gladiole, kane. Te smo jeseni prenesli v temen prostor, kjer ne zmrzuje in jim tako omogočili dormanco, torej fazo počitka. Zdaj, ko je pred vrati pomlad, pa jih lahko ponovno prenesemo ven, kjer bodo odgnale.

Drugače je z rastlinami, ki ostanejo zelene. Taki so na primer citrusi, oleandri, adami, bonsai, cymbidium orhideje... saj te tekom zime potrebujejo dovolj svetlobe. Drugače se pretegujejo in izgubljajo liste, s tem pa izgubljajo tudi energijo, postajajo ranljive in kaj hitro jih naselijo škodljivci in bolezni.

Citruse in druge zgoraj naštete rastline najlažje prezimujemo v zimskem vrtu, veži ali drugem osvetljenem prostoru, kjer se temperature gibljejo okrog 15-10°C. Jaz svoje citruse in cymbidium orhideje vsako pomlad prestavim na prosto.

Slika 2: Cymbidium orhideja vsako leto po sezoni na prostem odžene s čudovitimi cvetovi, ki trajajo celo zimo

Bodimo pazljivi pri rastlinah v koritih in drugih posodah..

V kolikor želite imeti vse rastline na prostem tudi pozno jeseni in pozimi, morate že vnaprej izbrati vrste in sorte, ki so odporne proti mrazu. Vedeti moramo, da so razmere za življenje rastline v loncih nekaj povsem drugega kot tiste v tleh. Težave lahko nastopijo celo pri tistih vrstah, ki so povsem prezimne. Zemlja v loncih je bolj izpostavljena zmrzovanju, ki ga korenine v tleh ne doživijo, zato so pri takih rastlinah mogoče poškodbe. Težavo lahko rešite tako, da izberete rastline, ki živijo v vsaj za eno do dve hladnejši klimatski coni, kot je naša, ali pa rastline ustrezno zaščitite.

Slika 3: Moje kamelije v koritih vsako leto oblečem v volnen plašček, ki ji omogoča prezimitev, mehurčkasta folija okrog lonca pa je tudi odlična rešitev.

Slika 4: Zasaditve v okrasnih koritih so problematične za prezimitev, saj nizke temperature bolj izrazito delujejo na zemljo v koritu kot na sama tla.

Če pa se vam zdi zasnova vašega vrta oziroma terase in izbira primernih rastlin prevelik zalogaj za vas, se lahko obrnete na Lilikoi. Skupaj oblikujemo vrtno oazo po vaši željah ;)

Se beremo kmalu,

Lilikoi